Vodja raziskovalnega projekta:
doc. dr. Urška Lampe
Sodelujoče ustanove:
- Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
- Trajanje projekta: 1. 3. 2019 – 28. 2. 2021
- Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (št.: Z6-9361)
KRATKA PREDSTAVITEV RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
Projekt naslavlja vprašanje usode italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, s poudarkom na tistih, ki so bili internirani v Sloveniji. Njihovo usodo bomo umestili v širši historični kontekst in skušali razumeti tudi osebno izkušnjo in ekonomski položaj njihovih družin, predvsem žensk (mater, žena in sester) ter otrok, katerih življenjske okoliščine so bile pogojene z neznano usodo in pozno repatriacijo svojcev. Cilj projekta je razumeti usodo tistih, ki niso bili neposredno vpleteni v vojne operacije, vendar so trpeli za posledicami. Stanje raziskav namreč kaže, da je bilo problemu italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji sicer posvečenega nekaj prostora, vendar bolj poglobljene študije, ki bi izpostavila različne vidike tega vprašanja, predvsem pa tudi usodo ujetnikov v Sloveniji in njihovih svojcev, še nimamo. Poleg tega tudi na splošno ni veliko študij, ki se ukvarjajo z izkušnjo družin vojnih ujetnikov po koncu druge svetovne vojne ali na sploh.
Projekt bo zapolnil obstoječo vrzel, in sicer z izvirno analizo in interpretacijo več tipologij virov. Kot je razvidno iz trenutnega stanja raziskav je namreč pri obravnavi tega vprašanja očitno predvsem pomanjkanje kombiniranja dveh temeljnih tipologij virov za dobro in kvalitetno raziskavo: arhivskih dokumentov (diplomatski in vojaški dokumenti, egodokumentov (dnevniki, osebna pisma, spomini)) ter ustnih pričevanj. Za potrebe projekta bo raziskovalka opravila raziskavo arhivskih virov v več arhivih (v Rimu, Beogradu, Ženevi, Pieve Santo Stefano in Ljubljani) ter zbrala ustna pričevanja svojcev in potomcev nekdanjih italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji in Sloveniji.
Projekt je razdeljen na dva specifična cilja. Prvi specifični cilj je razumeti, kateri so bili razlogi (politični in/ali ideološki) za podaljšanje ujetništva italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji. Drugi specifični cilj pa je razumeti socialni in ekonomski položaj družin tako tekom ujetništva kot po zaključku repatriacije, saj je usoda nekaterih vojnih ujetnikov ostala neznana, ker jugoslovanske oblasti svojcem niso izdale potrdil o smrti. Namen je razumeti, kako je neznana usoda vojnih ujetnikov vplivala na življenje njihovih svojcev.
Projekt je izviren tako za slovenski prostor, kot tudi za Balkan in Evropo na sploh, tako s teoretičnega kot metodološkega vidika. Vprašanje vojnih ujetnikov v Jugoslaviji (in Sloveniji) v slovenskem (in državah bivše Jugoslavije) zgodovinopisju (ter zgodovinopisju na sploh) ni pogosto. Za to obstaja več razlogov, med katerimi sta razpršenost in nedostopnost virov prav gotovo med glavnimi. Kljub temu lahko, s temeljitim metodološkim pristopom problem natančno preučimo in prispevamo pomembno znanje k vprašanju tistih vojnih ujetnikov, ki so bili do sedaj le bežno obravnavani s strani zgodovinarjev. Poleg tega projektni pristop posega na različna področja, med katerimi so najbolj relevantna ženske in socialne študije – študije družine. Projekt tako sledi trenutnim trendom v raziskavah, ki se upravičeno usmerja k izkušnjam žensk in družin (otrok), ki niso bili neposredno vpleteni v vojne operacije, a so trpeli za njenimi posledicami, ter prenosu vojnih travm iz generacije v generacijo.
Projekt bo s tem pomembno prispeval k razvoju stroke, hkrati pa bo študija koristna tudi za druge stroke s področja humanistike in družboslovja, ki se poslužujejo podobnih metodoloških in teoretskih pristopov. Projekt bo hkrati pomembno prispeval k razumevanje kompleksne situacije, v kateri se je Evropa znašla ob koncu druge svetovne vojne in prinesel nova spoznanja glede povojne tranzicije k miru na sploh. S tem se med drugim namerava zvišati tolerantnost do situacije, kateri je Evropa izpostavljena danes z raziskavo o tem, kako je pred 70 leti to bila splošna situacija v Evropi in samo toleranca ter medsebojno razumevanje, kljub kulturnim/ideoloških razlikam, so Evropi omogočile, da je postala unija držav, ki živijo v miru in razumevanju.
Statistika: POVEZAVA
