CALL FOR PAPERS ZA SIMPOZIJ AISO – CA’ FOSCARI – INŠTITUT PARRI – ISTRESCO
Učenje iz napak. Težave, zapleti in premisleki v ustni zgodovini
Treviso-Benetke, 10. in 11. oktober 2022
Zgodovinsko raziskovanje z ustnimi viri je proces pridobivanja znanja, ki temelji na izkušnjah
ter s tem tudi na poskusih in napakah. V zadnjih letih je skupnost ustnih zgodovinarjev in
zgodovinark opravila pomembno delo pri oblikovanju skupnih smernic (v Italiji npr. Buone
pratiche per la storia orale/Dobre prakse za ustno zgodovino; Vademecum per il trattamento
delle fonti orali/Vademekum za ravnanje z ustnimi viri). Vendar pa te ne odpravljajo
intersubjektivne in zato vedno eksperimentalne narave ustne zgodovine. Namreč, vsak
intervju, vsako zbiranje ustnih virov in vsak izdelek, ki iz njih izhaja, raziskovalca postavlja pred
specifične težave, probleme in zaplete; postavlja pred izbire in nato pred posledice teh izbir.
Včasih se zgodi, da ima ob zaključku raziskovalne poti raziskovalec pomisleke ali – v skrajnem
primeru – spozna, da je nekaj naredil narobe.
Vsi smo se učili iz svojih napak in napak drugih: z “napakami” mislimo na odločitve, ki so se
izkazale za neustrezne pri izbiri prič ali načina snemanja (okolje, mikrofoni, kadri), pri načinu
vodenja intervjujev in njihovem transkribiranju, montaži ali interpretaciji, pri podcenjevanju
posledic tega, kar smo objavili, in posledic, ki bi jih to lahko imelo na intervjuvance ali tretje
osebe, pri načinu hrambe in arhiviranja – ali posredovanja drugim ali izgube – naših posnetkov.
Iz napak se je mogoče učiti in napake je mogoče popraviti, torej najti rešitve za zmanjšanje
posledic nepremišljenih ali nezavednih odločitev ali jih celo spremeniti v priložnost za nova
spoznanja.
Sporočilo tega simpozija je dvojno:
1. Ustna zgodovina je eksperimentalni proces, ki zahteva tako pripravo kot vnemo,
zavedanje in radovednost, vsekakor pa prilagodljivost in pripravljenost za učenje, tako
od pričevalcev/k v smislu tega, kar imajo povedati, kot iz raziskovalnih izkušenj v smislu
metodologije.
2. Ne sme nas biti strah zaradi svojih negotovosti ali morebitnih napak, saj lahko te
postanejo vir znanja, zakladnica izkušenj; poleg tega jih je s pomočjo primerjave z
drugimi mogoče ne le preprečiti ali zmanjšati, temveč pogosto tudi razumeti kako jih
odpraviti, saj so včasih težave in “napake” dragocene in ustvarjajo novo znanje glede
raziskovalnih pristopov in tematik.
Zato vabimo raziskovalce vseh starosti in stopenj izkušenj, da predložijo povzetek, v katerem
prikažejo svoj primer tekom katerega so se pojavile negotovosti, zapleti, težave, ovire ali
spoznanje o svojih napakah ali neustreznih odločitvah, ter hkrati predstavijo posledice, rešitve
in nova znanja, ki so jih te izkušnje morda prinesle.
Predlogi se morajo nanašati na eno od treh področij programa konference:
• Intervjuvanje, vzbujanje spominov: primeri intervjujev, ki prikličejo neprijetne
spomine, ki povzročajo napetosti ali ponovno odpirajo rane v posameznikih in
skupnostih, ter včasih generativni učinek, ki ga lahko povzroči ta boleči prehod; težave
in izzivi, povezani z intervjuji z “nemogočimi” pričami, generacijami “brez zgodovine”,
pripovedovalci, ki imajo drugačne “režime zgodovinskosti”, kot smo jih vajeni; nevarne
situacije – za posameznika in za intervjuvance –, s katerimi se srečujemo med
raziskavami ustne zgodovine, ter sprejete strategije za rešitev in zmanjšanje tveganja;
neskladja med novinarskimi intervjuji in raziskavami ustne zgodovine; zapleti in težave
pri postprodukciji videointervjujev, ki so zaupani tehnikom.
• Ustna zgodovina ob meji: možnosti, meje in izzivi, s katerimi se soočajo zgodovinarji,
ki poskušajo zbirati in arhivirati ustne vire na obmejnih območjih; težave ustne
zgodovine na območjih, ki jih zaznamujejo med-etnični konflikti, nasprotujoči si
spomini in predsodki; problem večjezičnosti in izbira jezika komunikacije; neskladja
med javnim diskurzom, novinarstvom, javno zgodovino in zgodovinskimi raziskavami z
ustnimi viri.
• Arhivi ustne zgodovine: težave in napake pri arhiviranju (arhivi so razpršeni ali slabo
ohranjeni in uničeni, ali shranjeni brez metapodatkov in neuporabni, ali
zbrani/hranjeni brez dovoljenj itd.); kampanje intervjujev, ki se začnejo brez načrta
kako bodo pridobljeni viri ovrednoteni in hranjeni; tveganja pri sodni uporabi arhivov
ustne zgodovine; možna tveganja in pomanjkljivosti pri ponovni uporabi arhivov ustne
zgodovine in posnetih intervjujev, npr. v izobraževanju; zapleti zaradi financerjev ter
večkratnih in nasprotujočih si lojalnosti, v katere je prisiljen ustni zgodovinar: npr. v
primerih arhivov ustne zgodovine, ki so bili financirani, nato pa jih je isti financer
naredil tajne in nedostopne.
Predloge (največ 3000 znakov) s kratkim biografsko-znanstvenim profilom (največ 1000
znakov) pošljite na naslov urska.lampe@unive.it do 31. marca 2022 in v zadevo navedite “CFP
simpozij ustna zgodovina”.
Poziv je namenjen vsem, ki se ukvarjajo z raziskovanjem ustne zgodovine, predvsem članom
združenja AISO, mreže inštitutov za zgodovino odporništva in novejše zgodovine, ki jih zastopa
Nacionalni inštitut Ferruccio Parri, ter tistim, ki raziskujejo na obmejnih območjih in v okoljih,
za katera so značilni večjezičnost, skupna zgodovina in nasprotujoči si spomini.
“Primere”, za katere bo znanstveni odbor presodil, da so najpomembnejši in najprimernejši,
bodo sodelujoči v slovenskem ali italijanskem jeziku na kratko predstavili na simpoziju ter pri
tem izpostavili problematična vozlišča raziskovalne prakse (15 minut). Nato jih bodo analizirali
in o njih razpravljali raziskovalci, izbrani za oživitev razprave med sodelujočimi in drugimi
udeleženci.
Simpozij je rezultat sodelovanja med Italijanskim združenjem za ustno zgodovino (AISO) in
Nacionalnim inštitutom Ferruccio Parri, ki se je začelo leta 2018 z raziskavo spomina na leto
’68, nadaljevalo pa v naslednjih letih s Popisom ustnih arhivov (Censimento degli archivi orali)
in Vademekumom za ravnanje z ustnimi viri (Vademecum per il trattamento delle fonti orali).
Predlog konference se navezuje na raziskovalni program Marie Curie z naslovom IT-POW
Families, ki trenutno poteka na Oddelku za humanistiko Univerze Ca’ Foscari v Benetkah in se
nanaša na spomin italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji in – bolj splošno – na spomin na
obmejnih območjih zgornjega Jadrana.
Simpozij organizirajo Italijansko združenje za ustno zgodovino (AISO); Oddelek za humanistiko
Univerze Ca’ Foscari v Benetkah; Nacionalni inštitut Ferruccio Parri; Inštitut za zgodovino
odporništva in sodobno družbo v Trevisu (ISTRESCO), v sodelovanju z Inštitutom za raziskave,
razvoj in strategije družbe, kulture in okolja Koper (IRRIS), Zgodovinskim društvom za južno
Primorsko Koper, Univerzo v Ljubljani in Beneškim inštitutom za zgodovino odporništva in
novejšo zgodovino (IVESER).
Znanstveni odbor:
• Bruno Bonomo – Sapienza Università di Roma in AISO
• Alessandro Casellato – Università Ca’ Foscari Venezia in ISTRESCO
• Giovanni Contini – Istituto per la storia della Resistenza di Pistoia in AISO
• Roberta Garruccio – Università degli studi di Milano
• Urška Lampe – Università Ca’ Foscari Venezia in Inštitut IRRIS
• Gloria Nemec – Istituto regionale per la storia della Resistenza e dell’Età
contemporanea nel Friuli-Venezia Giulia in AISO
• Igor Pizzirusso – Istituto nazionale Ferruccio Parri in AIPH
• Elisa Salvalaggio – Istituto nazionale Ferruccio Parri in Istituto piemontese per la storia
della Resistenza
• Francesca Socrate – Sapienza Università di Roma in AISO
• Marta Verginella – Univerza v Ljubljani
• Sara Zanisi – Istituto nazionale Ferruccio Parri
Simpozij bo potekal 10. in 11. oktobra 2022 v Trevisu in Benetkah v mešanem načinu: osebna
prisotnost in na daljavo.
Udeležba je brezplačna (osebna prisotnosti v okviru omejitev, ki jih dovoljujejo prizorišča),
prijavnine pa ni. Pobudo lahko brezplačno podprete tako, da se včlanite v AISO:
https://www.aisoitalia.org.
Prispevki, predstavljeni na konferenci, bodo predlagani za objavo v znanstveni reviji “Acta
Histriae” (recenzirani, trojezični, odprti dostop) Zgodovinskega društva za južno Primorsko
Koper (konec leta 2023): https://zdjp.si/it/zgodovina-acta-histriae/.
